Zakaj je to pomembna tema?
Sovražni govor je vsaka oblika spodbujanja, širjenja ali opravičevanja sovraštva, nasilja, diskriminacije ali predsodkov proti posamezniku ali skupini ljudi na podlagi osebnih okoliščin (na primer spola, spolne usmerjenosti, starosti, vere itd.). Tak govor je kršitev pravic ter ima lahko zelo škodljive posledice: tako za človeka, ki je njegova žrtev, kot za celotne skupnosti. Sovražni govor, ki se ga tolerira in ne prijavlja, lahko razplamti sovražnost in tlakuje pot dodatnim zlorabam.
Aktivni tečaji
Ostale informacije
Za vas smo pripravili različno poglobljene informacije v različnih oblikah. Kliknite spodaj na ustrezen kvadratek, za katerim se skriva gradivo, ki ga želite pogledati:
Svoboda govora in sovražni govor
Pri presoji, kaj je sovražni govor, je treba vedeti, da ni vsak žaljiv govor ali izjave, ki nam niso všeč, že sovražni govor. Posebej tisti na oblasti morajo biti pripravljeni prenesti več kritike.
Vsakdo ima svobodo izražanja, nima pa pravice do sovražnega govora
Leta 1948, z bolečimi lekcijami druge svetovne vojne še sveže v spominu, so države sveta sprejele Splošno deklaracijo človekovih pravic. Njen 19. člen določa: »Vsakdo ima pravico do svobode mnenja in izražanja; ta pravica vključuje svobodo imeti mnenje brez vmešavanja ter svobodo iskati, sprejemati in širiti informacije in ideje na kakršenkoli način in ne glede na meje.«
Mednarodno pravo človekovih pravic postavlja mejo za to, kaj predstavlja sovražni govor, namerno precej visoko: zato da bi vlade tega ne izkoristile kot izgovor za utišanje nasprotnih mnenj in omejevale svobodo izražanja.
A ne glede na to izpostavimo, da svoboda izražanja ima svoje meje v sovražnem govoru, ki ga morajo države prepovedati in kaznovati. Sovražni govor je tak, ki hujska k sovražnosti, diskriminaciji in/ali nasilju.
Izjemno je pomembno, da se temu zoperstavimo: sovražni govor prijavimo, žaljiv govor pa ustavimo in/ali izrazimo svoje nestrinjanje.
Širjenje sovražnih vsebin na spletu
Žaljiv, strupen in tudi sovražen govor je zelo razširjen na družbenih omrežjih. Glavni vzrok za to je poslovni model velikih tehnoloških podjetij, kot sta Google in Meta, ki temeljijo na nadzoru. Ta poslovni model temelji na algoritmih, ki zaradi povečevanja dobičkov povečujejo sovražno in škodljivo vsebino, ki se hitreje širi in ki ljudi »priklene« na zaslone. S tem se lahko ustvarjajo mehurčki, v katerih se krepijo sovražne vsebine. To lahko privede do nasilja tudi zunaj spleta, kot je bil primer grozodejstev proti Rohingom leta 2017.
Ljudje širijo sovraštvo, strah in napačne informacije na družbenih omrežjih na načine, kot jih še nismo doživeli, saj za svoja dejanja redko odgovarjajo. Tako kot offline tako tudi na spletu dinamika moči vpliva na to, kako se ljudje obnašajo in komunicirajo. Nekateri splet uporabljajo za širjenje sovraštva, mizoginije (sovražnost do žensk), homofobije, bifobije in transfobije. Več.
Kaj pravijo?
