Zakaj je to pomembna tema?
Branje in gledanje novic o zlorabah, krivicah in na sploh kršitvah človekovih pravic v svetu človeka potre. Včasih se zdi, kot da je utopično pomisliti, da je mogoče doseči boljši svet. A tu se motite! Globalna kampanja Amnesty International Pišem za pravice vsako leto znova pokaže, da lahko naredite veliko s tako »malim dejanjem«, kot je podpis peticije ali poslan apel. Podpis na podpis, apel na apel: skupaj dosegamo zmage za ljudi po vsem svetu.
Ostale informacije
Za vas smo pripravili različno poglobljene informacije Pišem za pravice v različnih oblikah. Kliknite spodaj na ustrezen kvadratek, za katerim se skriva gradivo, ki ga želite pogledati:
VEČ KOT 20 LET PIŠEM ZA PRAVICE
Pišite, kot da gre za življenje: ker gre za življenje. Pisanje apelov in podpisovanje peticij v podporo ljudi, ki so jim kršene človekove pravice, je v samem središču delovanja Amnesty International od samega začetka. Vse od tistega zdaj že 60 let oddaljenega maja, ko je ustanovitelj Amnesty Peter Benenson za časopis Observer napisal članek o zapornikih vesti po svetu – kar se je tako dotaknilo ljudi, da so se množično odzvali s pisanjem pisem. In to je bil nekakšen temeljni kamen za našo organizacijo. Skozi vsa leta našega delovanja se množice mobilizirajo in s svojimi pismi in besedami pozivajo oblasti, ki kršijo pravice ljudi, naj s tem prenehajo.
Pred več kot 20 leti pa so v Amnesty International Poljska pomislili, da bi ob dnevu človekovih pravic, ki je 10. decembra, organizirali maraton pisanja apelov. Ideja se je dobro prijela in razvila: zdaj je akcija, ki je dobila ime Pišem za pravice, vsakoletna globalna kampanja Amnesty International, ko se širom sveta v jesensko-zimskem času vsi skupaj zavzemamo za najmanj 10 različnih ljudi ali skupin ljudi.
V akciji ves čas sodelujemo v slovenski Amnesty; zlasti veliko dogodkov vsako leto organizirajo na slovenskih osnovnih in srednjih šolah. Tudi vas prosimo za podpis spletnih peticij na Pišem za pravice, če imate vsaj malo dodatnega časa, pa tudi, da k podpisu povabite tudi svoje bližnje ali celo organizirate kakšen dogodek zbiranja podpisov pod peticije. Za šole pa vsako leto pripravimo cel paket podpornih gradiv, tako da lahko pisanje apelov organizirajo v okviru pouka ali na posebnih dogodkih (kliknite tukaj za več informacij o tem).
KAJ JE APEL IN KAJ PETICIJA? PA SOLIDARNOSTNO SPOROČILO?
Apel je osebno pismo, ki ga napišete nekemu predstavniku oblasti (na primer predsedniku države, predsednici vlade, ministru, guvernerki itd.). V tem individualnem pismu oblastniku zahtevate, da se kršitev človekovih pravic osebe, za katero se zavzemate, prenehajo. Peticija je tako pismo z zahtevami, ki je pripravljeno vnaprej in ga podpiše več ljudi.
Solidarnostno sporočilo (pismo, razglednica, risba …) pa je namenjeno ljudem, ki so žrtve kršitev človekovih pravic. Sporočila jim pomenijo ogromno: spoznajo, da imajo podporo širom sveta, da niso sami_e v svojem boju, da so ljudje, ki jim je mar zanje. To je neprecenljivo!
»Vsako pismo, vsak obisk, vsaka beseda so nama dajali moč in krepili najino odločenost v tem dolgem, vendar utemeljenem boju za svobodo,« je dejal mladinski aktivist Yves Makwamba iz DR Kongo, ki je bil skupaj s soaktivistom Fredom Bauma izpuščen konec avgusta 2016. Zanju se je zavzelo 170.000 ljudi z vsega sveta.
DELUJE? DELUJE!
Zelo pogosto ljudi zanima, ali tako pisanje apelov in podpisovanje peticij deluje. In odgovor je: absolutno! Pa ni treba, da nam verjamete na besedo, za to obstajajo dokazi: izpuščeni ljudje, ki so bili po krivici zaprti; omogočena zdravniška ali odvetniška podpora tistim, ki se jim je odrekala; spremenjena zakonodaja, s katero se je kršilo pravice nekih ljudi, pogosto staroselskega porekla …
O moči naših pisem pa nam pripovedujejo tudi posameznice_posamezniki, za katere pišemo, sami – pa tudi njihovi bližnji.
»Tako zelo sem hvaležna za pisma. Iz vsega srca se vam zahvaljujem, ta kampanja me je ohranila pri življenju. To jih je ustavilo pri tem, da me ubijejo, ker vedo, da imam vas,« je povedala Jani Silva, okoljevarstvenica iz Kolumbije, ki so ji sledili, jo ustrahovali in grozili s smrtjo. Zadnjo smo pisali na Pišem za pravice 2020.
Širimo upanje
