Ali poznate svoje pravice na protestih?
Ste že kdaj bili v situaciji, ko niste bili prepričani, kaj smete narediti in česa ne? Kaj lahko naredi policija in česa ne? Vodnik Amnesty International o protestih vsebuje pomembne informacije o vaši pravici do protesta in praktične napotke.
V vodniku, ki si ga lahko ogledate s premikanjem navzdol po tej spletni strani, odgovarjamo na najpomembnejša vprašanja o protestih.

KAJ JE PRAVICA DO PROTESTA?
Pravica do mirnega zbiranja nam daje pravico, da izrazimo svoje mnenje in sodelujemo pri oblikovanju družbe.
V Sloveniji je pravica do protesta urejena v Zakonu o javnih zbiranjih, ki ureja javne shode. Skladno z zakonom je javni shod:
- vsako organizirano zbiranje oseb
- zaradi izražanja mnenj in stališč o vprašanjih javnega ali skupnega pomena
- na prostem ali v zaprtem prostoru, ki je dostopen vsakomur.
Primeri mirnega zbiranja so protivladne demonstracije, sindikalni protesti, razne akcije, kot so sedenje pred parlamentom, zapora ceste, t. i. flesh mobi …
Piknik v prijateljskem krogu običajno ni shod in ni varovan v okviru pravice do mirnega zbiranja, saj je namenjen zgolj povezovanju ali zabavanju brez skupnega cilja sodelovanja pri javni obliki izražanja mnenj.
Države so dolžne omogočiti in zaščititi pravico do mirnega zbiranja. Pravica do mirnega zbiranja in javnih zborovanj varuje vsa mirna oziroma nenasilna zbiranja.
- Zbiranje, na katerem se zgodijo osamljeni primeri nasilja, še ne šteje za nasilno in zaradi posameznih nasilnih dejanj ne izgubi mirnega značaja.
- Pravica do mirnega zbiranja in javnih zborovanj varuje tudi zbiranja, ki so moteča za okolico. Shodi so lahko glasni.
Pravica do mirnega zbiranja naj bi varovala tudi državljansko nepokorščino – to so dejanja, pri katerih se zavestno krši domača zakonodaja, da bi se opozorilo na kršitve človekovih pravic. Zaradi takšne kršitve zakona lahko prejmete globo ali trpite kakšne druge pravne posledice, čeprav gre očitno za državljansko nepokorščino.

ALI MORAM SHOD PRIJAVITI?


ALI MORAM SHOD PRIJAVITI?
Organizator shoda mora najmanj tri dni pred dnevom shoda tega prijaviti policijski postaji. Organizator pa ne potrebuje odobritve s strani policije.
Za shode, ki bodo potekali na javni cesti in predstavljajo izredno uporabo ceste, mora organizator zaprositi za dovoljenje najmanj sedem dni pred dnevom shoda. Prošnjo za izdajo dovoljenja vloži pri upravni enoti, na območju katere se priredi shod.
Obrazca najdete na spletnih straneh E-uprave (Javne prireditve in shodi).
Organizator mora v prijavi shoda oziroma vlogi za dovoljenje navesti svoje ter osebne podatke vodje shoda in vodje rediteljev.
S pravico do mirnega zbiranja so varovani tudi neorganizirani oziroma spontani shodi, na katerih se udeleženci zbirajo nenačrtovano in brez organizatorja, da bi izražali mnenja in stališča o vprašanjih javnega ali skupnega pomena.
Spontani shodi so pomembni, saj omogočajo takojšen in neposreden odziv na aktualne dogodke.
Policija spontanih shodov ne sme razpustiti le zato, ker niso prijavljeni. Država ne sme omejevati udeležbe na spontanih shodih.
Organizator, ki ne poda prijave oziroma ne pridobi dovoljenja, lahko prejme globo.
Zakon za organizatorje shodov ne vsebuje omejitev glede državljanstva ali znanja slovenskega jezika.
NASVETI: KAKO ZAGOTOVITI VARNOST NA PROTESTU?
Kaj sodi v nahrbtnik za proteste?











KAKO SE PRIPRAVITE NA SHOD?
Razmislite:
- ali lahko na protestu pričakujete kakšne nevarnost in kako si lahko pomagate, če bo to potrebno;
- kako boste kontaktirali s svojimi prijatelji_cami in kako jih boste poiskali, če se razidete.
Ostanite mirni in pozorni, da boste lahko pravočasno prepoznali morebitne nevarnosti in se nanje odzvali. Pri sebi in drugih bodite pozorni na znake fizičnih in psihičnih težav. Če opazite, da je druge zgrabila panika, jih poskusite pomiriti.
Če opazite, da policija krši človekove pravice ali drugače zlorablja svoja pooblastila, poskusite to dokumentirati in njihova dejanja posnemite na telefon.
Uporabljajte varno spletno komunikacijo. Komunicirajte prek šifriranih sporočil, na primer prek aplikacije Signal. Redno posodabljajte aplikacije na svojem pametnem telefonu in prenosnem računalniku. Uporabljajte močna in varna gesla.
Na protest ne pojdite sami, ampak z ljudmi, ki jih poznate in jim zaupate: oblikujte vsebinske skupine. Za to je v rabi tudi izraz afinitetne skupine. Nekateri ste lahko v skupini za varnost, nekateri v skupini za pripravo vsebine za protest (slogani, transparenti …) itd.
Idealna je skupina treh do petih oseb. Pazite in skrbite drug za drugega. V neprijetnih situacijah nihče ne sme biti prepuščen samemu sebi. Dogovorite se za ime skupine, ki ga boste zakričali, če drug drugega izgubite izpred oči. Tako vam ne bo treba vsakega_vsako posebej klicati po imenu.
Vnaprej se pogovorite o svojih željah, strahovih in potrebah:
- Ali je v redu, če se skupina razdeli? Pomembno: na protestu ne sme nihče ostati sam_a, ne zapuščajte protesta, ne da tistim, s katerimi ste prišli, to poveste.
- Kje se skupina sestane v nujnih primerih?
- Kaj se zgodi v primeru težav (npr. policijsko pridržanje)? Na koga se obrniti?
- Ali obstajajo kakšne posebne (zdravstvene) potrebe?
- Razmislite, kako boste ravnali ob morebitnem srečanju s policijo ali protiprotestniki. Razmislite, ali boste na sprednji ali na zadnji strani protesta.
- drug drugega izgubite izpred oči. Tako vam ne bo treba vsakega posebej klicati po imenu. Vnaprej se pogovorite o svojih željah, strahovih in potrebah.
Zabeležite si pomembne telefonske številke
Če se na protestu kaj zgodi (pridržanje, se izgubite, izgubite telefon …), vam bo prišlo prav, če boste imeli zabeleženo pomembno telefonsko številko osebe, ki jo lahko pokličete. Številko si lahko napišete na roko ali nogo z vodoodpornim pisalom.
V primeru pridržanja imate pravico obvestiti vaše najbližje.
ALI JE MOGOČE SHOD OMEJITI ALI CELO PREPOVEDATI?
Svoboda mirnega zbiranja ni absolutna pravica, saj se lahko pod določenimi pogoji omeji, med drugim za zaščito javnega zdravja. A tako omejevanje mora biti podvrženo strogim kriterijem in omejitvam z vidika nujnosti, sorazmernosti in časovne zamejenosti.
Splošne prepovedi zbiranj niso dopustne. O prepovedi oziroma omejitvi posameznega shoda odloča upravna enota v vsakem posameznem primeru.
Vsako zborovanje upravna enota oceni na podlagi konkretnega primera, omejitve pa so lahko naložene le do take mere, kot je potrebno in sorazmerno za doseganje legitimnega cilja.
Kakšne so posledice, če se shoda udeležim, kljub temu, da je prepovedan?
Če je shod z odločbo pristojnega organa prepovedan, policija zahteva, da vodja udeležence pozove, naj se mirno razidejo. Če vodja tega ne upošteva, shod razpusti policija. Udeleženci_ke shoda, ki je bil razpuščen, se morajo mirno raziti; če tega ne storijo, jih lahko policija razpusti.
Zakon predvideva globe, in sicer za organizatorje, ki izvedejo shod, ki je bil z odločbo prepovedan, za vodje shoda, ki na zahtevo policije ne razpustijo shoda, za posameznike, ki pozivajo udeležence shoda, ki je razpuščen, naj se ne razidejo, za posameznike, ki se udeležijo shoda, za katerega vedo, da je prepovedan, in za posameznike, ki kljub zahtevi vodje oziroma policije ne zapustijo prireditvenega prostora.
Kako izvem, da je bil shod prepovedan?
Upravna enota lahko prepove shod, lahko tudi tik pred samim shodom. Preden se odpravite na shod, se pozanimajte, da ni prepovedan.
Upravna enota shod prepove s pisno odločbo, v nekaterih primerih pa lahko tudi ustno (temu rečemo izrek ustne odločbe). Odločba se posreduje organizatorju; če vročitev ni mogoča, se odločba oziroma izrek ustne odločbe objavi na oglasni deski pristojnega organa in enotnem državnem portalu e-uprava.
Ali lahko policija razpusti shod?
Shodi so varovani s svobodo zbiranja. Razpustitev shoda mora biti vedno zadnja možnost.
Če so izpolnjeni pogoji za razpustitev shoda, mora policija udeležencem omogočiti, da se mirno razidejo. Policija shod razpusti z najavo po megafonu, zvočniku ali z reševalnim vozilom. Najava mora biti jasna in vsem razumljiva. Udeleženci_ke shoda imajo dolžnost zapustiti prostor, kjer poteka shod, in se mirno raziti. V primeru, da se udeleženci ne razidejo, jih policija lahko razžene.
Uporaba fizične sile s strani policije mora biti vedno sorazmerna in vedno zadnja možnost.
V primeru, da razpuščenega shoda udeleženci ne zapustijo, jim policija lahko napiše globo v višini 150 eur.
V praksi se je večkrat dogodilo, da je policija v kordonu obkrožila protestnike in z vsakim, ki je zapustil prostor, izvedla postopek identifikacije. Protestniki nato po pošti prejmejo plačilne naloge.
V skladu z mednarodnimi standardi človekovih pravic morajo biti taki policijski kordoni čim krajši, da se zagotovi sorazmernost ukrepa, posamezniki pa morajo biti obveščeni o razlogih in predvidenem trajanju. Zagotoviti je treba tudi dostop do vode ali stranišč.

ALI LAHKO PROTESTE SNEMAM IN FOTOGRAFIRAM?
Proteste lahko snemate in fotografirate, za to ne potrebujete posebnega dovoljenja.
- Video posnetki nezakonitih uradnih dejanj policije so izjemno pomemben dokaz. Posnetke boste lahko uporabili tudi kot dokaz, da je na shodu prišlo do kršitve človekovih pravic.
- Medtem ko snemate ali fotografirate, ne smete motiti izvrševanja policijskih pooblastil.
- Pred javno objavo slike ali videoposnetka vedno pridobite soglasje posameznikov, ki so na posnetkih, po možnosti pisno.
- Če nameravate iz utemeljenega razloga objaviti slikovno gradivo brez soglasja posameznikov na protestu, poskrbite, da jih boste vnaprej anonimizirali – na primer s črnimi črtami ali zamegljevanjem obrazov.
- Policisti_tke kot javni uslužbenci_ke imajo pri opravljanju svojih delovnih nalog bistveno manjše pričakovanje zasebnosti in varstva osebnih podatkov kot posamezniki v zasebni sferi.
- Omejitve snemanja policista so dopustne zgolj, če bi se s snemanjem oviralo izvrševanje policijskih pooblastil oziroma če bi snemanje predstavljalo nevarnost za policiste in za osebe, na katere se izvrševanje pooblastil nanaša.
- Posnetki policistov so informacije javnega značaja in jih je dovoljeno javno objaviti.
- Neanonimizirana objava slikovnega materiala drugih posameznikov pa ni priporočljiva, saj bi jih lahko ogrozila, poleg tega bi lahko tudi vi trpeli pravne posledice.
ANONIMNOST
V skladu z mednarodnimi standardi človekovih pravic vaša pravica do svobode zbiranja vključuje tudi pravico do anonimnosti v javnem prostoru, to je pravico do zakrivanja obraza.
Če ste zamaskirani ali zakriti, lahko policist v postopku identifikacije zahteva, da se odkrijete, da lahko nedvomno ugotovi vašo identiteto.

KAJ POLICIJA SME IN ČESA NE?
Ali lahko zahtevam od policista_ke, da se identificira?
Policist, ki opravlja naloge v uniformi, mora osebi, zoper katero začne izvajati policijska pooblastila, na njeno zahtevo povedati ime in priimek, lahko pa tudi identifikacijsko številko in policijsko enoto.
Če policist opravlja naloge v civilni obleki, pa se mora pred začetkom postopka oziroma takoj, ko je to mogoče, izkazati s službeno izkaznico – zaradi okoliščin se lahko sprva kot policist predstavi ustno.
Policist se predstavi tako, da si identifikacijo lahko zapomnite ali napišete.
Za učinkovito preiskavo in pregon slabega ravnanja s strani policistov je pomembno, da je policista mogoče jasno prepoznati. Zato policisti na uniformah nosijo tudi identifikacijske oznake z osebnim imenom in številko.
Prepoznavnost policista je lahko prikrita samo, kadar je to nujno potrebno zaradi zagotavljanje njegove varnosti med opravljanjem policijskih nalog.
Kdaj lahko policist_ka ugotavlja mojo identiteto?
Policist mora vedno navesti razlog za ugotavljanje vaše identitete. Napotilo nadrejenih o vsesplošnem legitimiranju na mirnih protestih je nezakonito. Policist vam mora predočiti zakonski razlog in na podlagi česa ga je ugotovil v vašem primeru. Ko vas želijo legitimirati: Policista vedno povprašajte o razlogih za ugotavljanje vaše identitete.
Zakonski razlogi, zaradi katerih lahko policist ugotavlja identiteto osebe, so:
- z obnašanjem, ravnanjem ali zadrževanjem na določenem kraju ali ob določenem času vzbuja sum, da bo storila, izvršuje ali je storila kaznivo dejanje ali prekršek;
- treba jo je privesti ali pridržati;
- vstopa v območje, kraj, prostor, objekt ali okoliš, na katerem je prepovedano ali omejeno gibanje, ali se tam nahaja;
- bi lahko dala koristne podatke za opravljanje policijskih nalog.
KAKO NAJ SE OBNAŠAM PRI POLICIJSKI LEGITIMACIJI?
Policista povprašajte o razlogih za ugotavljanje vaše identitete.
Zahtevajte podatke policista_tke (ime in priimek, identifikacijsko številko in policijsko enoto).
V določenih okoliščinah je policijski postopek smiselno posneti. Pri tem pazite, da policije ne zmotite pri opravljanju postopka, da torej ne zmotite uradnega dejanja.
Če se z razlogi za legitimacijo ne strinjate, vseeno izkažite svojo identiteto, naknadno pa sprožite pritožbo zoper delo policista.S to namero seznanite policista.
Bodite mirni in ne pustite se sprovocirati. Če boste jezni in boste to tudi pokazali, se lahko zgodi, da boste zaradi nedostojnega vedenja do uradne osebe oglobljeni po Zakonu o javnem redu in miru.
Pravico imate povabiti osebo, ki ji zaupate, da postopek opazuje – na primer prijatelja_ico, če ne gre drugače, lahko mimoidočo osebo – vendar ta oseba ne sme motiti uradnega dejanja.


ALI MORAM NA PROTEST PRINESTI OSEBNI DOKUMENT?
Zakon o osebni izkaznici določa, da mora vsakdo osebno izkaznico ali drug identifikacijski dokument imeti vedno pri sebi (razen kadar je to glede na okoliščine nesmotrno). Policiji ste jo dolžni pokazati le, ko so izpolnjeni zakonski pogoji za to.
Če osebnega dokumenta nimate s seboj, ste v prekršku in lahko prejmete globo.
KAKO POTEKA POSTOPEK UGOTAVLJANJA IDENTITETE?
Policisti ugotavljajo identiteto osebe tako, da osebo na primeren način ustavijo in ji pojasnijo razlog ustavitve ter nato zahtevajo, da jim izroči osebni dokument. Policisti dokument pogledajo ter primerjajo in preverijo podatke v ustreznih evidencah. Če je oseba zakrita ali zamaskirana, smejo policisti zahtevati, da se odkrije, zato da lahko nedvomno ugotovijo njeno identiteto
… kaj, če ne želim razkriti svoje identitete?
Če policisti dvomijo o pristnosti vašega osebnega dokumenta ali ga nimate pri sebi ali vaše identitete ni mogoče z gotovostjo ugotoviti, smejo ugotavljati identiteto z razgovorom, v katerem preverjajo podatke o identiteti s pomočjo podatkov iz uradnih evidenc.
V ta namen vas smejo tudi privesti v policijske prostore in tam izvesti identifikacijski postopek.
Policija vam lahko napiše plačilni nalog za prekršek, ker niste imeli osebnega dokumenta oziroma ga niste dali na vpogled uradni osebi, ki je za to pooblaščena (Zakon o osebni izkaznici).

POLICIJSKO PRIDRŽANJE
Pravice v primeru policijskega pridržanja
Razlogi za policijsko pridržanje in pravice pridržanih oseb so opredeljene v različnih pravnih aktih: v ustavi ter v zakonih o kazenskem postopku, o prekrških ter o nalogah in pooblastilih policije in nekaterih drugih.
V nadaljevanju naštevamo najpomembnejše pravice pridržanih oseb.
- Policija vas mora seznaniti z razlogi za pridržanje.
- Pridržana oseba ima pravico do zagovornika. Na policijski postaji je seznam odvetnikov, ki jih lahko svobodne izberete.
- Pridržana oseba ima pravico do molka. Poučena mora biti, da ni dolžna ničesar izjaviti.
- Pravico ima, da so o njenem pridržanju obveščeni njeni najbližji. Če je pridržana oseba tujec_ka, ima pravico zahtevati, da je o njenem pridržanju obveščeno diplomatsko-konzularno predstavništvo države, katere državljan_ka je. Zahteva lahko tudi, da so o pridržanju obveščeni delodajalec, pristojni center za socialno delo, da prevzame skrb za otroke, ali druge osebe, za katere sicer skrbi pridržana oseba, ali drugi pristojni organ in druge osebe, če je treba poskrbeti za živali ali zavarovanje premoženja.
- Pridržani osebi mora biti v šestih urah od pridržanja izročen sklep o pridržanju, zoper katerega se lahko pritoži. Pritožbo policija nemudoma posreduje sodišču, ki o njej odloči v 48 urah. Pritožba ne zadrži izvršitve sklepa o pridržanju.
Pogosti razlogi za pridržanje
- Najpogosteje so protestniki_ce pridržani_e po Zakonu o nalogah in pooblastilih policije – ker so motili ali ogrožali javni red, javnega reda pa policisti niso mogli drugače vzpostaviti oziroma ogrožanja niso mogli drugače odvrniti.
- Možno je tudi pridržanje po Zakonu o kazenskem postopku: če obstaja sum, da ste storili kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, pridržanje pa je potrebno zaradi ugotovitve identitete, preverjanja alibija, zbiranja obvestil in dokaznih predmetov.
- Po Zakonu o prekrških je možno, da policist pridrži osebo, ki je pod vplivom alkohola ali drugih psihoaktivnih snovi ali osebo, ki jo je zalotil pri storitvi prekrška.
Trajanje pridržanja
Pridržanje po Zakonu o nalogah in pooblastilih policije sme trajati le nujno potreben čas, vendar največ 12 ur. Tudi po Zakonu o prekršku lahko pridržanje traja največ 12 ur.
Če ste aretirani zaradi kaznivega dejanja, lahko pridržanje traja, dokler trajajo razlogi, največ pa 48 ur. Po poteku tega časa mora policija pridržano osebo izpustiti ali jo privesti k preiskovalnemu sodniku. Slednji lahko na predlog državnega tožilca odredi pripor, če obstajajo za to v zakonu našteti razlogi.

Na policijski postaji
V primeru pridržanja vas bodo privedli na policijsko postajo, ki ima posebne prostore za pridržanje. Ob odreditvi pridržanja boste v jeziku, ki ga razumete, obveščeni o svojih pravicah.
Ostanite mirni. Če ste zgolj izvajali pravico do mirnega protesta, boste, tudi s pomočjo solidarnih ljudi, hitro izpuščeni.
Če ste zaslišani, lahko uveljavite pravico do molka.
Če ste ob pridržanju še mladoleten_na, mora policija v najkrajšem možnem času ustno obvestiti vaše starše oziroma skrbnike, razen če je to v nasprotju z vašimi koristmi. V tem primeru policija o pridržanju obvesti le pristojni center za socialno delo. Sicer pa mora biti staršem in skrbniku_ci omogočen neoviran stik in pogovor z vami, ravno tako tudi pristojnemu centru za socialno delo.
O pridržanju lahko obvestite zagovornika_co, ki vam bo nudil_a pravno pomoč. O pridržanju lahko obvestite organizacije s področja varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kot so zlasti varuh človekovih pravic, pristojna državna oziroma mednarodna sodišča, drugi državni oziroma mednarodni nadzorni organi ter nevladne ali humanitarne organizacije.
Pravico imate do nujne zdravstvene pomoči. Če potrebujete zdravila, to povejte policiji.
Preden vas bodo namestili v prostor, vam bodo odvzeli vse predmete in opravili varnostni pregled. Predmete, primerne za napad ali samopoškodbo, vam bodo odvzeli in jih boste prejeli nazaj po koncu pridržanja.
Varnostni pregled osebe pomeni, da vas podrobneje pretipajo in pregledajo predvsem notranjost obuval, žepe, notranje dele in prikrita mesta oblačil ali pokrival, ki jih ni mogoče pregledati z otipom, vanje pa je mogoče skriti manjše nevarne predmete ali snovi. Če je potrebno, smejo zahtevati, da posamezna vrhnja oblačila slečete, da jih podrobneje pregledajo.
Policija lahko odvzame vaš DNK le, če ste pridržani zaradi suma storitve kaznivega dejanja. Če se pridržani po drugih pravnih podlagah, pa te pristojnosti nima.



PRAVICA DO MOLKA
Kot obtoženec_ka imate v vseh postopkih pravico, da molčite. Pravico do molka imate v vseh fazah postopka. Policiji lahko preprosto rečete: »Uveljavljam svojo pravico do molka.«
Če na primer rečete, da o temi ne veste ničesar, da niste bili tam ali se ne spomnite, je to prav tako izjava, ki je lahko uporabljena proti vam.
Pravico do molka uveljavite, dokler ne pregledate celotnega spisa in se o tem pogovorite s svojim zagovornikom.
Zavrnete lahko tudi podpis različnih dokumentov. Če dokumente podpišite, jih pred tem natančno preberite.
Zakaj je pomembno uveljaviti pravico do molka?
Zgodnje pričanje brez odvetnika je lahko škodljivo za vas v nadaljnjem postopku. Izjave so v postopku zelo pomemben dokaz, z njimi lahko po nepotrebnem obremenite sebe in druge. Ni razloga, da bi izjavo podajali nemudoma in pred pogovorom z odvetnikom. Izjavo lahko podate pozneje. Policija mora spoštovati vašo odločitev, da molčite, in ne sme uporabljati tajnih metod za pridobitev priznanja.
Če uveljavite pravico do molka, ne pomeni, da ste dejanje priznali. Velja domneva nedolžnosti, kar pomeni, da veljate za nedolžnega, dokler vam ni s pravnomočno sodbo ugotovljeno, da ste dejanje storili.
V PRIMERU STRESA, POŠKODBE ALI PRIČAKOVANE GLOBE
- Pogovorite se z ljudmi, ki jim zaupate.
- Psihični stres pri sebi ali drugih jemljite resno in po potrebi poiščite strokovno pomoč.
- Če imate poškodbe, poiščite zdravniško pomoč. Zdravnik naj vas pregleda in dokumentira vaše poškodbe. Poškodbe tudi sami fotografirajte. Zraven poškodb postavite merilni trak, da se bo na fotografiji videlo, kako velike so. Fotografiranje po nekaj dnevih ponovite.
- Napišite, kaj se je zgodilo.
Če pričakujete, da boste prejeli kazen, poiščite pravno pomoč. Stopite lahko v stik s Pravno mrežo za varstvo demokracije (pomoc@pravna-mreza.si), ki pomaga ljudem, ki so se znašli v pravnih postopkih, ki so neustavni in nezakoniti. Kontaktirajte jih pravočasno, da ne zamudite roka za pritožbo na izrečeno kazen. V primeru, da rok zamudite, bo globa postala pravnomočna in z rednimi pravnimi sredstvi ne boste mogli več izpodbijati odločitve o prekršku.


KAJ NAREDITI OB KRŠITVAH ČLOVEKOVIH PRAVIC
- Ostanite mirni.
- Dogajanje dokumentirajte s snemanjem in fotografiranjem, pri tem pa se ne vmešavajte v delo policije.
- Zapišite si, kaj se je zgodilo.
- Žrtvi ponudite, da lahko o dogodku pričate in ji posredujte svoj kontakt.
Zapis poteka dogodkov
Zapišite si, kaj se je dogajalo, da si boste lažje zapomnili.
Potek dogajanja si zapišemo čim hitreje po incidentu, še preden se o tem pogovorimo z drugimi.
Kazenski, prekrškovni in drugi postopki so navadno zelo dolgotrajni, zato večkrat veliko zadev pozabimo. S pomočjo zapiskov se bomo dogodkov lažje spomnili.
V primeru policijskega pridržanja opišite postopek pridržanja, opišite samo pridržanje in dogajanje pred tem, kaj je bil razlog za pridržanje.
Zapis poteka dogodkov je namenjen le vam, shranite ga tako, da nihče ne bo mogel dostopati do njega (npr. na šifriranem trdem disku).
PRAVNO VARSTVO: PRAVICA DO UČINKOVITEGA PRAVNEGA SREDSTVA
Kdaj imate pravico do pravnega varstva?
- Če boste na shodu neupravičeno kaznovani,
- če bo shod prepovedan v nasprotju z zakonom ali
- če menite, da je policija na shodu ravnala nezakonito.
V teh primerih lahko, na primer, vložite pritožbo pri ustreznem organu ali pa tožite na sodišču.
Nezakonito ravnanje policije
Preden podate kazensko ovadbo ali pritožbo na delo policije, si zagotovite pravni nasvet. Kontaktirate lahko Pravno mrežo za varstvo demokracije (pomoc@pravna-mreza.si).
Pritožbe zoper policijo
Če se ne strinjate z ravnanjem policista pri opravljanju policijskih nalog, ki bi lahko pomenilo kršitev človekovih pravic, se lahko najkasneje v 45 dneh po dogodku pritožite na notranje ministrstvo. Kliknite tukaj za naslov in druge podrobnosti, kako se pritožiti.
- V pritožbenem postopku se ugotavljajo okoliščine izvedbe policijskega postopka in uporabe policijskih pooblastil.
- Ne ugotavlja pa se, ali ste resnično storili kaznivo dejanje oziroma prekršek. S pritožbenim postopkom se ne morete izogniti kazenskemu postopku ali postopku o prekršku in predpisani sankciji za kaznivo dejanje ali prekršek.
Pri ugotavljanju kršitev človekovih pravic se kot pritožbeni razlogi upoštevajo predvsem:
- navedbe o opustitvi oziroma neukrepanju policistov,
- uporabi prisilnih sredstev,
- uporabi policijskih pooblastil ter
- komunikaciji, ki se kaže v nedostojnem in nekorektnem odnosu.
Postopek je brezplačen.
Kazenska ovadba
Če ocenite, da je policist storil kaznivo dejanje (kot je na primer kaznivo dejanje kršitve človeškega dostojanstva z zlorabo uradnega položaja), lahko podate kazensko ovadbo na Specializirano državno tožilstvo Republike Slovenije, Oddelek za preiskovanje in pregon uradnih oseb s posebnimi pooblastili (Trg OF 13, 1000 Ljubljana).
Zlonamerna in očitno neutemeljena kazenska ovadba lahko predstavlja kaznivo dejanje krive ovadbe. Predvidena kazen je do dve leti zapora.
Tožilec bo vašo ovadbo pregledal in se odločil, ali bo nadaljeval s pregonom. Če se tožilec odloči, da ne bo nadaljeval s kazenskim pregonom, lahko vi kot oškodovanec_ka vložite obtožbo. Svetujemo vam, da si v tem primeru poiščite odvetniško pomoč.
Kazenski postopek je navadno zelo dolgotrajen in verjetno boste v več fazah postopka klicani na pričanje. Predlagamo vam, da si zapišete, kaj se je dogajalo.
Prekrškovni postopki
Ljudje, ki protestirajo, so večkrat kaznovani z globo v prekrškovnem postopku (npr. zaradi neupoštevanja cestnoprometnih predpisov ali kršitev, povezanih z javnim redom in mirom). Policija največkrat izreče globo v hitrem prekrškovnem postopku, z odločbo o prekršku ali s plačilnim nalogom. Zakon o prekrških predvideva, da lahko zoper odločbo o prekršku, s katero se ne strinjate, vložite zahtevo za sodno varstvo.
Navadno je rok za pravno sredstvo 8 dni od prejema odločbe. Rok je v določenih primerih tudi krajši, zato vedno preverite, kaj je zapisano v pravnem pouku plačilnega naloga.
Ko vložite zahtevo za sodno varstvo, izgubite pravico do plačila polovične kazni. Torej, če plačate kazen takoj in ne vložite zahteve za sodno varstvo, lahko plačate polovični znesek, po vložitvi zahteve za sodno varstvo pa ne več. Če z zahtevo za sodno varstvo ne boste uspešni, boste morali poravnati celotno kazen in stroške sodnega postopka.
Kaj naj vsebuje zahteva za sodno varstvo?
- Opravilno številko plačilnega naloga oziroma številko odločbe, glede katere je podana,
- razlog za izpodbijanje,
- obrazložitev,
- predlog, naj se razveljavi ali spremeni,
- vaš podpis.
Zahteva za sodno varstvo se vloži pisno, in sicer pri prekrškovnem organu, ki je plačilni nalog izdal. Prekrškovni organ bo zahtevo za sodno varstvo pregledal in ugotovil, ali je pravočasna, ali jo je izdala upravičena oseba in podobno. Če bo prekrškovni organ ugotovil, da je zahteva za sodno varstvo upravičena, bo že sam ustavil prekrškovni postopek. To se v večini primerov ne zgodi, tako da prekrškovni organ zahtevo za sodno varstvo skupaj z ostalo dokumentacijo posreduje v obravnavo pristojnemu sodišču.
Prepoved shoda
Pravica do protesta ne potrebuje dovoljenja države, vendar pa se lahko zgodi, da upravna enota v posamičnem primeru shod prepove. To stori z odločbo in le na osnovi zakonsko predvidenih razlogov. Odločba mora biti organizatorju vročena brez odlašanja, najkasneje pa dva dni pred dnevom shoda. Če je organizator shod prijavil kasneje kot pet dni pred dnevom shoda, pa mu mora biti odločba vročena na dan shoda. V tem primeru se lahko odločba izreče le ustno. Če se odločba ne vroči oziroma ustno ne izreče v predpisanem roku, se šteje, da je shod dovoljen.
- Zoper odločbo je dopustna pritožba v roku treh dni od vročitve odločbe. Pritožba pa ne zadrži izvršitve odločbe; to pomeni, da je shod prepovedan vse do izida pritožbe, če bo ta vložena.
- O pritožbi odloča Ministrstvo za notranje zadeve, v roku treh dni po dejanskem prejemu pritožbe. V rok se štejejo le delovni dnevi.
- Če ministrstvo izdano odločbo odpravi po času, določenem za izvedbo shoda, lahko organizator pristojno policijsko postajo oziroma pristojni organ v roku treh dni po prejemu odločbe obvesti o spremembi časa shoda oziroma prireditve. Če to stori, se shod oziroma prireditev lahko izvede.
- Kadar ministrstvo odločbe ne odpravi, je možno sprožiti upravni spor. Vendar pa je upravni spor dolgotrajen in zato v primeru prepovedi protesta ne predstavlja učinkovitega pravnega sredstva. Če menite, da vam je bila neupravičeno kratena pravica do protesta, lahko na to opozorite tudi na druge, ne le pravne načine. Lahko, na primer, preko medijev ali s pomočjo drugih organizacij na to opozorite javnost.
Kazensko pravo – prekrškovno pravo
Kazen se lahko izreče tako v kazenskem kakor tudi v prekrškovnem postopku. Prekrškovni postopek je v marsičem podoben kazenskemu. Temeljne pravice in jamstva, ki jih imate zagotovljene v kazenskem postopku, bi morali imeti tudi v prekrškovnem.
Prekrški se od kaznivega dejanja razlikujejo predvsem po tem, da se kršitev šteje za manj resno in tudi posledice za storilca_ko so manjše.
Če storite kaznivo dejanje, ste lahko kaznovani z denarno ali z zaporno kaznijo. Vpisani boste tudi v kazensko evidenco, kar vam lahko škodi pri iskanju zaposlitve. Zaradi prekrška pa lahko prejmete globo, zaporna kazen ni predvidena in ne boste vpisani v kazensko evidenco.

Pravna mreža za varstvo demokracije
V Sloveniji se za pravico do svobode izražanja ter zbiranja in združevanja bori tudi Pravna mreža za varstvo demokracije. Nudi pravno podporo posameznikom_cam ter organizacijam, ki se zaradi nenasilnega javnega delovanja znajdejo v pravnih postopkih. S pravnimi mnenji, stališči in pozivi varujemo demokratično, odprto, svobodno in solidarno družbo.
Nosilne organizacije Pravne mreže so Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja (PIC), Amnesty International Slovenija (AIS), Danes je nov dan (DJND) in Zavod za kulturo raznolikosti Open (Open). Z mrežo sodelujejo tudi visoko usposobljeni_e pravniki_ce in odvetniške pisarne, ki nudijo strokovno pomoč.

Moč in učinkovitost Amnesty International temelji na predanosti in podpori mnogih ljudi. S skupnimi močmi lahko ustavimo kršitve človekovih pravic po svetu. Skupaj smo močnejši!