26. februarja 2022 je minilo 30 let, odkar so slovenske oblasti iz registra stalnih prebivalcev nezakonito izbrisale 25.671 ljudi, med njimi 5360 otrok. Dejanje poznamo pod imenom izbris; ženske, otroke in moške, ki jim je izbris čez noč odvzel statuse, pa kot izbrisane. Izbrisani so bili brez obvestila, brez opozorila in brez možnosti pritožbe. Posledice izbrisa so bile strahotne.
Ljudje so izgubili zaposlitve ter socialno in zdravstveno zavarovanje, možnost izobraževanja, številni so bili izgnani in ločeni od najbližjih, ostali pa živeli pod vsakodnevno grožnjo izgona.
Slovensko ustavno sodišče je dvakrat ugotovilo, da je bil izbris neustaven, a so se oblasti obotavljale pri odpravljanju posledic kršitve. Da je bil izbris kršitev človekovih pravic, je odločilo tudi Evropsko sodišče za človekove pravice. Ne glede na to več kot polovici izbrisanih še vedno ni bil povrnjen nezakonito odvzeti status niti niso prejeli odškodnine za utrpljeno škodo.
V Amnesty smo dolga leta, skupaj z izbrisanimi in drugimi, zahtevali, da se kot del poprave krivic država Slovenija uradno opraviči za izbris. Poziv smo v slovenski Amnesty ponovno okrepili jeseni 2021, ko smo med drugim sprožili tudi peticijo za predsednika Boruta Pahorja, naj se v imenu države opraviči.
Predsednik se je odzval in se 25. februarja 2022 uradno opravičil za izbris. V Amnesty smo zadovoljni, da se je s tem vsaj ena zahteva po popravi krivic dostojno uresničila.
Želite izvedeti več o izbrisu in kako izgleda tako uradno opravičilo?
Kliknite tukaj in si preberite besedilo opravičila oz. prisluhnite posnetku opravičila. Če želite opravičilo deliti na FB, pa je posnetek tudi tukaj.
Kako je potekal izbris?
Oblasti so 26. 2. 1992 brez pravnega postopka in brez odločbe – in zato tudi brez možnosti pritožbe – omenjenih 25.671 ljudi izbrisale iz Registra stalnega prebivalstva RS. To se ni zgodilo Nemcem, Francozom ali Američanom, ki so imeli pravico stalno prebivati v Jugoslaviji. Njim se je status v novi državi avtomatično prilagodil: postali so tujci z dovoljenjem za prebivanje v Sloveniji.
Kakšne so bile posledice?
- Izguba zaposlitev (ker uradno niso obstajali v državi, zaposlitev ni bila možna);
- izguba varstva pred brezposelnostjo (ker uradno niso obstajali);
- izguba vseh socialnih pravic in podpor (ker uradno niso obstajali);
- številni so bili izgnani iz države, ostali pa živeli pod vsakodnevno grožnjo izgona (kot da bi bili nezakoniti migranti);
- zavrnjen jim je bil vstop v državo;
- lahko so bili ločeni od družine (celo, če so bili ostali člani slovenski državljani);
- ostali so brez zdravstvenega zavarovanja (ker niso bili občani);
- ostali so brez želene izobrazbe (brez dokumentov se niso mogli vpisati).
- Nekateri izbrisani, sploh tisti brez opore slovenskih sorodnikov, so se bili prisiljeni zaradi nemogočih razmer (brez statusa, brez pravic, pritisk okolice) proti svoji volji izseliti nazaj v matične domovine; nekaterim je bil vstop v Slovenijo zavrnjen, številni so bili izgnani.
Kako lahko izveste več?
V Akademiji Amnesty pripravljamo spletni tečaj o izbrisu, do njegove objave pa so na voljo številna druga gradiva, s pomočjo katerih se lahko naučite oz. izveste več o izbrisu.
- Obiščite razstavo o izbrisu; marca 2022 sta v Ljubljani na ogled dve. Kliknite za informacijo.
- Kliknite in prisluhnite oddaji Vroči mikrofon na Valu 202, kjer je bila gostja direktorica slovenske Amnesty Nataša Posel: Izbris nikoli ni bil nerešljiv (22. 2. 2022)
- Kliknite in prisluhnite pogovoru z direktorico slovenske Amnesty Nataša Posel za program Ars nacionalnega radia ob predstavitvi dveh razstav (v Galeriji Kresija in na Gallusovem nabrežju), ki smo jih ob 30. obletnici pripravili v Amnesty.
- Kliknite in prisluhnite pogovoru z Irfanom Beširevićem, predsednikom Civilne iniciative izbrisanih aktivistov, ki je 28. 2. 2022 postal Ime tedna na Valu 202.
- Kliknite tukaj za infografiko s časovnico boja izbrisanih za pravice. Infografiko je pripravil Mirovni inštitut februarja 2021, zato vanjo ni vključena informacija o predsednikovem opravičilu.
- Kliknite tukaj za podstran o izbrisu na spletni strani slovenske Amnesty: na vrhu so uvodne informacije, spodaj pa posamezne novice.
- Kliknite tukaj za uradno stališče Amnesty International glede poprave krivic izbrisanim (pdf dokument iz leta 2013).
- Marca 2013 smo se pogovarjali z dr. Andreo Saccuccijem, odvetnikom, ki je zastopal skupino izbrisanih pred Evropskim sodiščem za človekove pravice. Kliknite za intervju.
- Saccucci se je na novico o uradnem opravičilu države odzval s pismom oz. video sporočilom (kliknite za prevod in posnetek).
