Iranske oblasti od 28. decembra 2025 izvajajo smrtonosno zatiranje protestov po vsej državi, pri čemer varnostne sile nezakonito uporabljajo silo in orožje ter množične samovoljne aretacije, opozarjamo v organizacijah Amnesty International in Human Rights Watch (več v angleščini).
Kaj je dobro vedeti o teh protestih?
- Na več kot 10 dni protestov se je oblast odzvala z nezakonitim nasiljem
- Gre za največje proteste po uporih Ženska Življenje Svoboda leta 2022
- Varnostne sile so poškodovale in ubile tako protestnike in protestnice kot mimoidoče
- Varnostne sile so napadle bolnišnice
- Iranske oblasti sledijo vzorcu, da zatrejo vsako nasprotovanje z nasiljem
V nadaljevanju več o vsakem od teh dejstev.
1. Na več kot 10 dni protestov se je oblast odzvala z nezakonitim nasiljem
Vsedržavni protesti so se začeli v prestolnici, Teheranu 28. decembra, in se nato hitro razširili po drugih mestih širom države.
Protesti so bili sprva odziv na gospodarsko krizo, a protestniki in protestnice sedaj protestirajo tudi zaradi političnega zatiranja in pozivajo h koncu islamske republike in k sistemskim spremembam.
2. Gre za največje proteste po uporih Ženska Življenje Svoboda leta 2022
Gre za največje proteste po uporih Ženska Življenje Svoboda med septembrom in decembrom 2022, ko so varnostne sile nezakonito ubile stotine protestnikov in protestnic ter mimoidočih in poškodovale tisoče ostalih ob popolni nekaznovanosti. Oblasti so tudi tokrat zoper protestnike in protestnice nastopile z enakim vzorcem zatiranja.
V času teh protestov smo v slovenski Amnesty v okviru obštudijske dejavnosti Akademija Amnesty januarja 2023 gostili raziskovalko Amnesty za Iran Raho Bahreini; na tej povezavi si lahko ogledate posnetek njenega predavanja na ljubljanski FDV in povezave na njene medijske intervjuje.
3. Varnostne sile so poškodovale in ubile tako protestnike in protestnice kot mimoidoče
Varnostne sile so uporabile strelno orožje in drugo prepovedano orožje, solzivec, vodne topove in pretepanje, da bi zatrle proteste, kar je pripeljalo do smrti in poškodb sodelujočih na protestih in mimoidočih. Na stotine oseb je utrpelo poškodbe, ki bodo za vedno vplivale na njihova življenja. Na stotine je aretiranih zaradi sodelovanja na protestih.
4. Varnostne sile so napadle bolnišnice
V enem primeru, ki ga je preiskala Amnesty International, so 4. januarja varnostne sile napadle bolnico Imama Khomeinija v Ilamu, kjer so poškodovani protestniki in protestnice poiskali zdravstveno oskrbo in zatočišče.
Agenti so obkolili bolnico, izstrelili solzivec v stavbo, razbili steklena vrata, da so vstopili, in nato pretepli osebe, ki so bile v bolnici, vključno z zdravstvenimi delavkami in delavci.
5. Iranske oblasti sledijo vzorcu, da zatrejo vsako nasprotovanje z nasiljem
Protesti proti vladajočim so v Iranu vedno naleteli na represivne avtoritarne prakse. Sistematična nekaznovanost je omogočila, da se nasilje nad protestniki le stopnjuje.
Mednarodna skupnost mora zahtevati od iranskih oblasti, da ustavijo prelivanje krvi. Amnesty International poziva tožilstva po vsem svetu, da odprejo kazenske preiskave v mednarodna hudodelstva, ki so jih izvršile iranske oblasti, na podlagi univerzalne jurisdikcije, z možnostjo izdaje nalogov za aretacijo za vse, za katere obstaja zadostna verjetnost, da so odgovorni.
Stop uporabi nezakonite sile zoper protestnike_ce v Iranu!
