Kaj lahko izveste o človekovih pravicah iz letnega poročila Amnesty International?
V Amnesty International na globalni ravni vsako leto objavimo Letno poročilo, v katerega vključimo informacijo o razmerah na področju človekovih pravic v veliki večini držav sveta – za leto 2021 obravnava 154 držav, vključno s Slovenijo – ter splošne trende v svetu.
Hitri statistični vpogled v 2021*:
- Novo zakonodajo glede svobode izražanja, združevanja in mirnega zbiranja je sprejelo vsaj 67 od 154 držav.
- Zagovorniki_ce človekovih pravic so bili samovoljno pridržani v najmanj 84 od 154 držav.
- Begunci_ke in migranti_ke so bili nezakonito vrnjeni v svoje države ali protipravno potisnjeni čez mejo v vsaj 48 od 154 držav.
- Nepotrebna ali pretirana sila je bila uporabljena proti protestnikom v vsaj 85 od 154 držav.
* Gre za podatke o državah, vključenih v letno poročilo. Podatki so pripravljeni na podlagi opazovanja Amnesty International.
Sprega političnih vodstev in velikih korporacij: izdaja obljube o pravičnem okrevanju po pandemiji
Amnesty International ob tem, da analizira tako veliko držav, izlušči tudi svetovne in regionalne trende. Kako je organizacija ocenila dogajanje na svetovni ravni?
V 2021 so se tako politični voditelji kot velike korporacije povezali v dajanju prednosti dobičku in moči – namesto ljudem. To je bila izdaja danim obljubam o pravičnem spopadanju po pandemiji.
Bogate države, med njimi EU in Združeno kraljestvo, so blokirale poskuse, da se začasno odpravijo intelektualne zaščite za cepiva, da bi jih lahko proizvedli več in da bi bila dostopna tudi državam z nižjimi prihodki.
Čeprav so veliki proizvajalci cepiv prejeli milijarde javnega financiranja, so kovali ogromne dobičke, cepiva pa omogočali zgolj bogatim državam. V letu 2021 sta tako Pfeizer/Biontech in Moderna predvidela dobiček v višini 54 milijard ameriških dolarjev, ob tem pa so v države z nižjimi prihodki dobavili manj kot dva odstotka svojih cepiv. Najbolj kruto se je to čutilo v Afriki: tam je bilo do konca leta 2021 v celoti cepljenih manj kot osem odstotkov prebivalstva.
Algoritmi digitalnih velikanov (Big Tech) so pogosto prioritizirali senzacionalistične vsebine, da bi si pridobili največje možne dobičke. To je pomenilo plodna tla za širjenje napačnih informacij glede covida-19.
Civilno prebivalstvo »kolateralna škoda« v konfliktih
Po vsem svetu so izbruhnili novi in nerešeni konflikti, v katerih je civilno prebivalstvo »kolateralna škoda«: razseljeni, ubiti, žrtve spolnega nasilja … Že tako krhki zdravstveni in gospodarski sistemi pa so se znašli na robu.
Ob vsem strahovitem trpljenju je bila mednarodna skupnost povsem neučinkovita. To se je posebej kazalo skozi paralizo Varnostnega sveta ZN, ki ni ukrepal glede grozodejstev v Mjanmarju, kršitev človekovih pravic v Afganistanu, vojnih hudodelstev v Siriji … Ta trajna paraliza multilateralnih teles in manko odgovornosti močnih držav sta utrdili pot do ruske invazije Ukrajine, ki grobo krši mednarodno pravo.
Poskusi utišanja drugačnih mnenj
Situacija v svetu je taka, da je nujna razprava o tem, kako se najbolje soočiti s številnimi svetovnimi izzivi. Kar pa se namesto tega dogaja, je krepitev prizadevanj številnih držav, da bi utišale kritike. V letu 2021 je najmanj 67 držav sprejelo nove zakone, ki omejujejo svobodo izražanja, zbiranja ali združevanja.
Na ravni Evrope pa Amnesty z zaskrbljenostjo opaža, kako se je celina dve leti po pandemiji soočala s stalnim porastom avtoritarnosti, včasih pod krinko zaščite prebivalstva pred covidom-19.
V prizadevanjih, da se utiša drugačno mnenje, so bili tarča ljudje, ki so mirno protestirali, novinarke_ji, zagovorniki_ce človekovih pravic, sodstvo, organizacije civilne družbe … Tudi v Sloveniji doživljamo napade na svobodo zbiranja in izražanja, med drugim je splošna prepoved javnih zbiranj z izjemo 12 dni veljala od oktobra 2020 do 19. aprila 2021. Številne protestnike je policija kaznovala z visokimi globami. Julija 2021 je odloke o prepovedi zbiranja ustavno sodišče razglasilo za neustavne. To pa ni preprečilo nadaljnjih posegov v pravico do svobode zbiranja, saj je vlada v začetku 2022 od Jaše Jenulla zahtevala plačilo treh zahtevkov za stroške varovanja mirnih protestov, ki se jih je udeležil. Kliknite tukaj za podpis peticije za Jenulla.
Opremite se z znanjem o človekovih pravicah!
- Opravite spletne tečaje: Uvod v človekove pravice, Pravica do protesta, Svoboda izražanja, Pišem za pravice – v pripravi je tečaj o Amnesty International in o apartheidu Izraela. Kliknite.
- Prijavite se na prejemanje Aktivističnih e-novic in Enovic za predavatelje_ice. Kliknite za prijave in arhiv.
