Miona Dinić, ki je v študijskem letu 2021/22 obiskovala obštudijsko dejavnost Akademija Amnesty: Človekove pravice v praksi, je v okviru praktičnega dela pripravila seznam 10 knjig s temo človekovih pravic, ki jih priporoča.

Gre za te knjige, ki so v nadaljevanju podrobneje predstavljene, vključno z informacijo, ali so na voljo za knjižnično izposojo:
- I know why the caged bird signs (Maya Angelou)
- Glasovi (Soleiman Fayyad)
- Almarina (Valeria Parrella)
- Cigan, ampak najlepši (Kristian Novak)
- Čefurji raus (Goran Vojnović)
- Le nuove eroidi (Teresa Ciabatti)
- Perzepolis: Zgodba o otroštvu (Marjane Satrapi)
- Middlesex (Jeffrey Eugenides)
- Ali je to človek (Primo Levi)
- Da bi lahko živela: pot severnokorejskega dekleta v svobodo (Yeonmi Park)
Maya Angelou: I know why the caged bird signs
»Vem, zakaj ujeta ptica poje« je zgodba o mladoletni afroameriški deklici, ki poskuša razumeti norme rasistične in patriarhalne družbe, s čimer sodobne bralce postavlja v čevlje ločene manjšine. Kot protagonistka zgodbe je Maya predstavljena kot duhovita deklica, ki skupaj z bratom poskuša sprejeti ločitev svojih staršev, tako da se preseli v Arkansas in se sooči z zunanjim svetom, ki prinaša več kot le družinsko dramo. Ta svet je represiven in se ne opravičuje, selektivno omogoča napredovanje »bolj dominantne rase«. Angelou to opisuje skozi brutalno izkušnjo, ki jo je preživela mlada Maja, in če ne bi bilo pripovedovalkinih retrospektivnih komentarjev, bi se dogodki zdeli kot nekaj čist navadnega.
Zakaj jo priporoča?
Roman vam bo skozi enostavno in živahno pripoved omogočil, da občutite nepravično ravnanje in hkrati odprl vprašanja, s katerimi se v 21. stoletju še vedno soočajo številne države – od rasne diskriminacije in segregacije, sprejemanja identitete do pravic žensk. Ta knjiga me je kot adolescentko seznanila z ameriško zgodovino z zatiranega vidika. Po branju se boste zagotovo spraševali o pravicah, ki jih sodobne evropske države jemljejo za samoumevne, in razumeli, zakaj ujeta ptica poje.
Slovenskega prevoda še ni; bralci, ki znajo angleško, lahko na Cobissu preverite zalogo v knjižnicah.
Soleiman Fayyad: Glasovi
Ta kratek roman navidezno prinaša zgodbo o univerzalnem spopadu dveh kultur – francoske in egipčanske, torej o spopadu med zahodnoevropskim in arabskim svetom. Hamid se vrne iz Pariza v svojo majhno vas Dervishi, da obišče svojo družino in s seboj pripelje Simono, njegovo ženo, ki je Francozinja. Simona je v arabskem kontekstu eksotična ženska, ki v novem okolju v moških vzbuja poželenje, med ženskami pa ljubosumje in zavist. Pisatelj nam ponuja glasove različnih likov, od Hamidove mame, sestre in brata do lokalnega upravitelja in poštarja, ter tako evropskim bralcem ponudi, da za trenutek postanejo del druge kulture.
Zakaj jo priporoča?
Kulturni relativizem, pravice žensk in pohabljanje ženskih genitalij so le eno od vprašanj, ki nam jih Fayyad ponuja v tej mali mojstrovini, ki me je pustila brez besed. Čeprav še vedno ni preveden v slovenščino, je obvezno branje za tiste, ki znajo angleško ali celo arabsko.
Sodeč po podatkih Cobissa knjiga ni na voljo za izposojo; je pa v spletni prodaji.
Valeria Parrella: Almarina
Prek Elisabette Maiorono, profesorice matematike v zaporu za mladoletne prestopnike, bralci dobijo vpogled vase 50-letne ženske, ki nima otrok, katere mož je umrl in ki rešitev najde v 16-letni Almarini. Almarina je begunka iz Romunije, ki je z bratom pobegnila pred nasilnim očetom in odšla v Italijo. Med njo in Elisabetto se ustvarita razumevanje in ljubezen – Elisabetta želi Almarini dati varen svet zunaj zapora, iz katerega ji ni treba bežati, Almarina pa Elisabetti prinaša notranji mir, ki ga je potrebovala. Ta zgodba odpira številna vprašanja: kako ravnajo z mladoletnimi prestopniki v zaporih za mladoletne osebe, s kakšnimi težavami se soočajo ljudje brez otrok in samski ljudje, ki želijo posvojiti otroke.
Zakaj jo priporoča?
Zgodba o ljubezni, neizpolnjeni želji, osamljenosti, življenju v velikem mestu, ki ti hkrati jemlje in ustvarja osebnost, Almarina je roman, zaradi katerega boste dvakrat premislil, preden obsojate ljudi.
Slovenskega prevoda še ni; bralci, ki znajo italijansko, lahko preberejo zgodbe v originalu. Na Cobissu lahko preverite zalogo v knjižnicah.
Kristian Novak: Cigan, ampak najlepši
Z Balkana, natančneje iz Međimurja, prihaja zgodba, ki je blizu nam in naši realnosti. Kristian Novak nam ta fenomenalni roman predstavi skozi štiri pripovedovalce in njihove zgodbe: Mileno, policista, Nuzada, begunca iz Iraka, in Sandija, Roma v razmerju z Mileno. Govori o težkem življenju Romov, ki so označeni kot inherentno slabi, zato v očeh drugih nikoli ne morejo biti dobri. Sandi, pošten mladenič, ki želi biti drugačen, pokaže, kako težko je biti dober v okolju, v katerem tega nihče ne pričakuje od tebe. Hkrati spremljamo zgodbo Nuzada, ki pride v Slovenijo in hoče nadaljevati svojo pot, soočen s težkim življenjem, ki ga je moral zapustiti. Novak tako povezuje dve marginalizirani skupini, ne da bi katero favoriziral. Kritizira tudi organizacije za človekove pravice, ki se zbirajo na internetu, namesto da bi naredile kaj, kar bi resnično spremenilo situacijo obe skupini.
Zakaj jo priporoča?
To je roman, za katerega lahko rečem, da je eno izmed petih najboljših del, ki sem jih v življenju prebrala. Gre za roman, ki bridko in neverjetno realistično prikazuje našo družbeno realnost.
Na Cobissu lahko preverite zalogo po knjižnicah.
Goran Vojnović: Čefurji raus!
Vojnovićeva uspešnica Čefurji raus! odpira pomembno vprašanje, ki je že dolgo prisotno med slovenskim prebivalstvom: odnos večine do tako imenovanih čefurjev in kako se ti zaradi tega počutijo v deželi, ki jo skušajo imenovati dom. Tako kot vsaka manjšina, glede katere večinska skupnost nima dobrega mnenja, se tudi skupnost čefurjev, ki jo v knjigi predstavlja Marko Đorđić, začne samostigmatizirati in zavzemati negativen odnos do slovenske družbe in tudi do same sebe. Marko nam pripoveduje o vseh težavah, ki pestijo prišleke z Balkana, pa tudi o univerzalnih težavah, s katerimi se soočajo mladostniki. Ne išče samo normalne družbe med najstniki, ki bi ji lahko pripadal, ampak tudi družbo, ki ga bo sprejela na širši ravni, brez predsodkov in sovraštva. Tako se znajde v limbu, ker ne pripada niti Sloveniji niti Bosni – je tujec v najširšem pomenu besede.
Zakaj jo priporoča?
Knjiga, ki me je prizadela in spomnila na trenutke, ko sem se v Sloveniji počutila kot čefur, ter mi je po sedmih letih življenja v Sloveniji dala premisliti o svoji identiteti.
Na Cobissu lahko preverite zalogo po knjižnicah.

Teresa Ciabatti: Le nuove eroidi
Ta zbirka 8 zgodb znanih italijanskih pisateljic je sodoben odgovor na Ovidijevo knjigo – zbirka šestih pisem, ki so jih ženske iz mitologije pisale svojim velikim (nesrečnim) ljubeznim. Še posebej zanimiva je zgodba, ki jo je napisala Teresa Cibatti – Medeja. Medeja je tujka, ženska, ki jo je zapeljal Jazon, jo vzel s seboj in ločil od njene rodne zemlje, nato pa jo nekega dne zapustil in odšel zaradi svoje ambicije, da bi postal kralj. Medeja iz jeze in nemoči ubije njune otroke in postane nesmrtna. Ovidij v svojem pismu predstavi Medejo kot žensko, ki ljubi in trpi zaradi ljubezni, ki je ni več, in ki čuti grozen konec za svoje otroke. Tereza je zgodbo posodobila in jo približala sodobnemu bralcu in tukaj je zame pomembna moč opazovanja in zavedanja, da se lahko veliko naučimo iz preteklosti. Tako v njeni različici pismo zamenja elektronska pošta, ki predstavlja korespondenco s prijateljico, ki jo je mož zapustil in ima transspolnega sina. Skozi subtilno družinsko dramo odkrivamo težave, s katerimi se srečujejo transspolne skupnosti v evropskih državah in družinah, ki še vedno ostajajo zaprte.
Zakaj jo priporoča?
Tereza je zgodbo posodobila in jo približala sodobnemu bralcu in tukaj je zame pomembna moč opazovanja in zavedanja, da se lahko veliko naučimo iz preteklosti.
Slovenskega prevoda še ni; bralci, ki znajo italijansko, lahko preberejo zgodbe v originalu. Na Cobissu lahko preverite zalogo v knjižnicah.
Marjane Satrapi: Perzepolis: Zgodba o otroštvu
S preprostimi podobami, ki prenašajo ganljivo in pomembno zgodbo o iranski revoluciji, Marjane Satrapi predstavlja spomine deklice v svetu, ki se neprestano spreminja. Skozi perspektivo deklice vidimo spreminjanje režima, spreminjanje družbenih konstruktov in na videz naivno raziskovanje tem, kot so neenakost med družbenimi sloji, pravice žensk in tema beguncev, ki si želijo boljše prihodnosti.
Zakaj jo priporoča?
Spomnim se, da sem ta grafični roman prvič prebrala, ko sem bila stara 10 let. Od takrat je to knjiga, ki jo berem vsaj enkrat na leto. To knjigo bi morali prebrati tako otroci kot odrasli.
Na Cobissu lahko preverite zalogo po knjižnicah.
Jeffrey Eugenides: Middlesex
Eugenides v svoji knjigi predstavlja družinsko-zgodovinsko zgodbo, skozi katero pridemo do glavnega junaka Cala, interspolne osebe, ki izve, da ni ženska, ampak po biološkem spolu moški. Začne se pri babici in dedku, priseljencih, ki so zagrešili incest in Calu prenesli nepričakovan gen. Tako je Cal soočen s sprejetjem nove identitete in s svojo grško dediščino. Z uporabo motivov iz grške mitologije nas Eugenides popelje skozi vse trenutke tesnobe in negotovosti, skozi katere gre interspolna oseba, in nam omogoči, da vidimo, kako svet (ki pogosto pomeni družino) ravna s temi ljudmi.
Zakaj jo priporoča?
Knjiga, ki me je naučila, kaj pomeni biti interspolna oseba, in mi odprla nov svet spola kot kulturne konstrukcije.
Na Cobissu lahko preverite zalogo po knjižnicah.
Primo Levi: Ali je to človek
Zgodba o nacizmu in nacistični Nemčiji skozi spomine mladega kemika Prima Levija, ki je preživel grozote koncentracijskega taborišča Auschwitz. Levi se spominja groznih razmer v taborišču, mrzlega vetra in duhov okoli sebe. V trenutkih obupa prikliče najbolj znano delo italijanske književnosti, Dantejevo Božansko komedijo, in nas tako opominja, naj ne izgubimo vere v ljudi in človeštvo: »Niste bili ustvarjeni zato, da bi živeli kot zveri, ampak da bi sledili vrlini in znanju.«
Zakaj jo priporoča?
Pretresljiva zgodba, ki nas spomni na to, kaj so ljudje pripravljeni narediti zaradi ideologij, pa tudi na človeško sposobnost, da se v najhujših situacijah odreče dobremu v sebi.
Na Cobissu lahko preverite zalogo po knjižnicah.
Yeonmi Park: Da bi lahko živela: pot severnokorejskega dekleta v svobodo
Avtobiografska zgodba in spomin mlade Park o njeni poti do svobode iz Severne Koreje. Začne se z bolečim in obubožanim otroštvom, nadaljuje pa z grozotami trgovanja z ljudmi, dve leti trajajočim begom iz Severne v Južno Korejo in opisovanjem izkušenj, ki prestrašijo. Posilstva, kraje, mamila, igre na srečo – cena, ki jo je žal morala plačati za svobodo. Kar me je najbolj presenetilo v njeni knjigi, sta pogum in potreba po soočenju z njeno preteklostjo, ne glede na to, kako boleča je bila.
Zakaj jo priporoča?
Občudovali boste njen pogum, da svojo zgodbo predstavi svetu, pa tudi zavedanje, da Severna Koreja in Kim Džong Un nista le material za meme in distopijo, ki naj bi obstajala v nekem oddaljenem svetu. Obstaja v resničnem, našem svetu in čas je, da to spremenimo.
Na Cobissu lahko preverite zalogo po knjižnicah.