Zakaj je to pomembna tema?
Slovenija je 26. februarja 1992 iz registra stalnih prebivalcev nezakonito, brez obvestila in brez možnosti pritožbe izbrisala 25.671 stalnih prebivalcev in prebivalk. Tako slovensko ustavno sodišče kot Evropsko sodišče za človekove pravice sta razsodili, da je šlo za kršitev človekovih pravic. Država Slovenija je zelo skopo popravljala krivice: približno polovica vseh izbrisanih ni dobila povrnjenega statusa, odškodnine so bile mizerne. Ob 30. obletnici se je za izbris uradno, v imenu države, opravičil predsednik Borut Pahor.
Ostale informacije
Za vas smo pripravili različno poglobljene informacije o izbrisu v različnih oblikah. Kliknite spodaj na ustrezen kvadratek, za katerim se skriva gradivo, ki ga želite pogledati:
KAJ POMENI IZBRIS?
26. februarja 1992 so slovenske oblasti iz registra stalnega prebivalstva izbrisale 25.671 ljudi, med njimi 5360 otrok.
Vsi izbrisani so pred razpadom nekdanje Jugoslavije v Sloveniji živeli povsem zakonito kot stalni prebivalci. Večinoma so izhajali iz republik nekdanje Jugoslavije, številni so bili rojeni v Sloveniji.
Oblasti izbrisanih o tem niso niti obvestile niti jim izdale pisnih odločb. To je pomenilo, da niso mogli vložiti pritožb in da celo niso vedeli, da so izbrisani. Izbrisani pravno v Sloveniji niso več obstajali.
Do prve odločitve Ustavnega sodišča RS v 1999, da je bila osamosvojitvena zakonodaja neustavna in s tem protipraven tudi izbris sam, tudi širša javnost za izbris ni dobro vedela. Še po tej pomembni odločitvi je preteklo še celo desetletje do naslavljanja izbrisa oziroma odpravljanja posledic.
POSLEDICE IZBRISA
Izbris je vplival na praktično vse vidike življenj izbrisanih in njihovih družin.
- Izguba zaposlitev (ker uradno niso obstajali v državi, zaposlitev ni bila možna);
- izguba varstva pred brezposelnostjo (ker uradno niso obstajali);
- izguba vseh socialnih pravic in podpor (ker uradno niso obstajali);
- številni so bili izgnani iz države, ostali pa živeli pod vsakodnevno grožnjo izgona (kot da bi bili nezakoniti migranti);
- zavrnjen jim je bil vstop v državo;
- lahko so bili ločeni od družine (celo, če so bili ostali člani slovenski državljani);
- ostali so brez zdravstvenega zavarovanja (ker niso bili občani);
- ostali so brez želene izobrazbe (brez dokumentov se niso mogli vpisati).
Nekateri izbrisani, sploh tisti brez opore slovenskih sorodnikov, so se bili prisiljeni zaradi nemogočih razmer (brez statusa, brez pravic, pritisk okolice) proti svoji volji izseliti nazaj v matične domovine; nekaterim je bil vstop v Slovenijo zavrnjen, številni so bili izgnani.
OPRAVIČILO V IMENU DRŽAVE
Skupaj z drugimi, zlasti organizacijami izbrisanih, smo si v Amnesty International dolga leta prizadevali za to, da bi dosegli opravičilo za izbris. V pričakovanju že 30. obletnice izbrisa smo v 2021 v sodelovanju s Civilno iniciativo izbrisanih aktivistov (CIIA) znova intenzivirali aktivnosti v to smer, med drugim smo k opravičilu v imenu države predsednika države pozvali tudi s peticijo v okviru vsakoletne akcije Pišem za pravice.
Opravičilo smo dosegli dan pred 30. obletnico izbrisa, kar je izjemnega pomena in predstavlja pomemben element poprave krivic.
Žal pa je opravičilo predsednika države za večino izbrisanih edina oblika poprave krivic, ki so je bili deležni vsi izbrisani. Kljub sodnim zmagam, vključno s sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) v zadevi Kurić, več kot polovici izbrisanih še vedno ni bil povrnjen nezakonito odvzeti status niti niso prejeli odškodnine za utrpljeno škodo. Kliknite tukaj za podpis peticije za celovito popravo krivic.
KAJ PRAVIJO?
